Generalni konzulat RS Trst /Novice /
28.06.2012  

»Etnična ekonomija« in Slovenci zunaj RS

Inštitut za slovensko izseljenstvo
Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)


Strokovno-znanstvena konferenca
»Etnična ekonomija« in Slovenci zunaj RS

4. julij 2012, 9:00 – 13:00
Prešernova dvorana ZRC SAZU
Novi trg 4, Ljubljana

 

POVZETKI REFERATOV


Dr. Zvone Žigon
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Poslovno sodelovanje kot nova (odrešilna?) oblika udejanjanja etnične identitete v izseljenstvu

Poti in načini ohranjanja izvirne slovenske etnične identitete med izseljenskimi skupnostmi po svetu so različne, tako kot so različni vzroki in načini preselitve ter družbeno-socialne okoliščine, v katerih se je določena skupina izseljencev znašla ob prihodu v novo družbo in po njem. Najbolj vidna oblika vzdrževanja stika z izvirno kulturo so gotovo kulturne dejavnosti, že od vsega začetka pa so imela usodno vlogo tudi tako imenovana »bratska« združenja, ki so na temelju medsebojne solidarnosti skrbela za eksistenčni minimum svojih članov v primerih delovnih nesreč, bolezni in smrti. Iz »podpornih jednot« (ameriški KSKJ, SNPJ, AMLA) in kreditnih zadrug (buenosaireška Sloga) so sčasoma prerasle v (tudi) kulturno-prosvetne ustanove in tako predstavljajo enega od možnih modelov ohranjanja slovenstva. Na drugem koncu časovne premice najdemo sodobna poslovna združenja in klube, ki si zelo konkretno prizadevajo za spodbujanje gospodarskih povezav s Slovenijo. Čeprav ti klubi niso »etnično« naravnani, igrajo ponekod pogosto pomembno vlogo prav podjetniki slovenskega rodu, ki jim predstavlja stik z izvirno domovino preko gospodarskih povezav svojevrstno obliko udejanjanja svoje »slovenskosti«.


Izr. prof. dr. Sonja Novak Lukanovič
Inštitut za narodnostna vprašanja
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL

Gospodarstvo in identiteta manjšine

V prispevku bo izpostavljena vloga gospodarstva  in  pomen družbeno- ekonomske razvitosti območja, ki  vpliva na položaj manjšine in na njeno vlogo oziroma na njen status v družbi. Pri tem pa je zlasti pomembno, da so pripadniki manjšine aktivno soudeleženi pri ustvarjanju gospodarskega razvoja območja. Izpostavljena bo povezanost (soodvisnost)  jezika z gospodarstvom. Gospodarska dejavnost manjšine krepi manjšino- njeno identiteto in samopodobo ter njeno moč v prostoru, zlasti pa med večinskim prebivalstvom. Pomembna je tudi vloga Slovenije – predvsem prisotnost slovenskega gospodarstva, ki  prispeva k ohranjanju in razvijanju slovenske manjšine.


Dr. Breda Mulec
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Kroženje možganov in (ne) povezanost z gospodarstvom

Odseljevanje znanstvenikov in strokovnjakov ni nov pojav. Odseljevanje je bilo prisotno v preteklosti in se z njim soočamo tudi danes. Nacionalne strategije, ki danes obravnavajo beg možganov z ukrepi nasilnega zadrževanja kadrov, ne morejo biti uspešne. Globalizacija in vedno večja mednarodna konkurenca sta tista dejavnika, zaradi katerih odseljevanje ali, bolje rečeno, preseljevanje znanstvenikov in strokovnjakov ni zgolj posledica klasičnega bega možganov, ampak je tudi posledica želje posameznika po novih znanjih in izkušnjah. Države naj bi zato vzpostavile ustrezno platformo za raznolika sodelovanja in povezovanja oz. za kroženje znanstvenikov in strokovnjakov (t.i Brain Talent Circulation).
Kroženje možganov pomeni tudi sodelovanje med raziskovalci, podjetji in končnimi uporabniki; raziskave pa morajo slediti trgu. 


Dr. Mitja Durnik
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU – zunanji sodelavec

Politična ekonomija in ekonomska zgodovina Kanade ter poskus metodološke  in teoretske umestitve etnične ekonomije kanadskih Slovencev

Namen predstavitve je poskus orisa pomena etnične ekonomije Slovencev v Kanadi. Cilj omenjenega pa je poskus nastavitve raziskovalnega modela za nadaljnje proučevanje tega fenomena in izhod iz gole metodološke »deskriptivne« metode k multidisciplinarni obravnavi, ki je nujno potrebna za kompleksnejše razumevanje ekonomskega razvoja.
Politična ekonomija in ekonomska zgodovina Kanade imata bogato intelektualno tradicijo, če omenimo na primer ekonomsko misel Harolda Innisa, Clare Petland ali C.B Macphersona ter W.A. Mackinthosa. Predvsem Innisova »staple« teorija je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj ekonomske misli.  Razumevanje različnih obdobij ekonomskega razvoja v Kanadi se zdi ključno makro orodje za razumevanje pomena etnične ekonomije Slovencev v moderni Kanadi. Zato se zdi smiselno postaviti ekonomsko-zgodovinske okvirje kanadskega razvoja, ekvivaletno različnim valovom slovenskega priseljevanja v Kanado. Tako je na primer pomembno razumevanje »Velike depresije« v tridesetih letih prejšnjega stoletja, kot tudi sedanje globalne ekonomske krize in njenega vpliva na kanadsko gospodarstvo.      
Nadaljnji izziv in obenem odmik od suhe deskripcije pa pomeni tudi poskus redefinicije strukture etnične ekonomije Slovencev glede na moderne teorije etnične ekonomije (glej na primer Light in Gold 2004) in razlike med severnoameriškimi pristopi, od pomena etnične ekonomije na evropskih tleh. Tu mislimo predvsem na možne oblike povezovanja med člani etnične skupine znotraj določene skupnosti in transnacionalno. Nenazadnje pa nas zanima, kako se etnična ekonomija Slovencev povezuje z modernimi pristopi socialne ekonomike v Kanadi.  


Doc. dr. Jure Gombač
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Univerza v Novi Gorici

Etnična ekonomija v nekaterih evropskih mestih danes. Primeri iz prakse v teorijo

Avtor bo na primerih iz nekaterih evropskih mest skušal odgovoriti na vprašanje, kako na etnično ekonomijo v Evropski skupnosti gledamo dandanes in kako se ta "evropski" pogled razlikuje od nekaterih teorij, katerih avtorji so etnično ekonomijo raziskovali v ZDA. Spopadel se bo tudi s programi, ki v Evropski uniji podpirajo to dejavnost, in ovirami, ki jo zavirajo.  


Doc. dr. Darja Boršič
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

Povratne migracije v Slovenji: motivi in možnosti za vrnitev

Pričujoči prispevek predstavlja prvi pregled rezultatov raziskave o motivih za izselitev v tujino ter motivih in možnostih za vrnitev Slovencev v domovino. Raziskava poteka v okviru projekta Central Europe »Re-Turn: Regions benefiting from return migrants«. Glavni cilj projekta je ustvariti boljše pogoje za ohranjanje človeškega kapitala in preprečevanje bega možganov ter da bi problematiko vračanja migrantov ponovno uvrstili na politično agendo v srednjeevropskih regijah. Projekt opisuje obseg vračanja migrantov, kompetence in potrebe povratnih migrantov ter ukrepe za spodbujanje povratne migracije z namenom pospeševanja razvoja znanja. Ekonomsko motivirana migracija oseb iz novih držav članic Evropske unije v države z visokim dohodkom trenutno obvladuje mednarodne migracijske tokove v Evropi. Projekt Re-Turn želi omogočiti pogoje, ki bo podpirali vračanje migrantov v korist regionalnemu razvoju znanja.